Zgodba o ljubezni in tulipanu
Tulipan, roža z nežnimi cveti in trdnim korenjem, simbol ljubezni in strasti, katerega so v svojih delih častili številni znani pesniki in pisci. Posebej priljubljen je bil v Perziji, kjer je rdeči tulipan predstavljal gorečo ljubezen, a njegova črna sredica srce, ki ga je ožgala strast.
Zato ni slučajno, da je zgodba o gostišču Tulipan, zgodba o ljubezni, ki se je začela veliko let prej, preden je gostišče leta 1971 prvič odprlo vrata svojim gostom.
Začelo se je v Ljubljani, kjer sta se spoznala mama Mici, po rodu z dolenjske in ata Franc, znan kot odličen mesar, doma iz Naklega. Usoda ju je pripeljala na Gorenjsko, kjer sta se poročila, uredila dom in imela pet otrok. Najstarejša Nada, Franci, Darinka, Breda in Danica so že od malih nog pridno pomagali mami Mici, ko je v letih od 1960 do 1964 delala kot vodja gostinstva v kampu Šobec.
Tam so se tudi spoznali prijatelje iz Holandije, katerim je mama Mici večkrat nudila prenočišče v svojem domu, današnjem gostišču Tulipan, ko je v kampu bilo slabo vreme. Na povabilo prijateljev sta odšla na obisk v Amsterdam, kjer sta se oba, mama Mici in ata France, tako zaljubila v tulipane, da sta sklenila svojo gostilno poimenovati po tej lepi roži.
Med leti 1965 in 1969 sta svoje znanje in moči združila pri delu v gostilni Dobrča na Brezjah, na trgu pred samim svetim hramom. V tem času sta trdno delala za uresničitev svojih sanj – da bosta imela svojo gostilno. Na mestu, na katerem je stal njun dom sta zgradila gostilno, ki je svoja vrata gostom odprlo leta 1971 in jo poimenovala – Tulipan.
Čudovito in uspešno obdobje gostilne Tulipan vse do leta 1979 , ko je mama Mici izgubila bitko s težko boleznijo. Spomin na mamo Mici, o kateri še danes slišimo same lepe besede, je še vedno živ. Po njenih stopinjah sta nadaljevali najprej hčerka Nada z družino, nato še hčerka Danica z družino.
Z letom 1999 se je vodenju gostišča ati Franciju in hčerama pridružil sin Franci z ženo Marijo. S popolno adaptacijo celotne gostilne, za katero je v veliki meri zaslužna tudi mama Marija – Mimi, sta obnovljeno gostilno preimenovala v Gostišče Tulipan, saj je restavracija pridobila tudi devet dvoposteljnih sob. Les, cvetje, urejene gredice in kamniti oboki so prav tisto, kar je značilno za gorenjski stil in v gostišču ustvarja toplo in domače vzdušje.
Družinsko tradicijo nadaljuje vnukinja Mojca s hčerko, ki je že četrta generacija družine Ažman.
V vrtu gostišča so še vedno urejene gredice tulipanov, za katere je skrbel ata France. Tulipani so bili njegova posebna strast, tako kot je bila družina njegova ljubezen – skupaj zlita v verze pesmi o Tulipanu.